Turčija z opozorilom Ukrajini in Rusiji: Pustite energetsko infrastrukturo pri miru

Turčija je v sredo posvarila Rusijo in Ukrajino, naj prenehata napadati energetsko infrastrukturo. Opozorilo turškega ministra za energetiko Alparslana Bayraktarja sledi ukrajinskim napadom z droni na tankerja, povezana z Rusijo, ki so jih v preteklih dneh izvedli v Črnem morju. Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem danes poudaril, da bo Rusija v celoti zavzela Donbas.
Bayraktar je v sredo v Istanbulu dejal, da vsaka motnja energetske infrastrukture prizadene svetovne trge in življenja ljudi, ter poudaril, da so bili v napadih že prizadeti energetski objekti obeh držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Rusiji in Ukrajini sporočamo, naj energetska infrastruktura ne bo vpletena v to vojno, ker je zelo povezana z vsakdanjim življenjem ljudi," je dejal turški minister.
Minuli petek je eksplozija ob turški obali v Črnem morju zadela dva prazna naftna tankerja, od katerih je bil najmanj eden na poti v rusko pristanišče. Ukrajinski varnostni vir je za AFP dejal, da so ukrajinske sile z droni napadle ladje, ki so "na skrivaj prevažale rusko nafto".
V torek je bil nato na poti iz Rusije v Gruzijo zadet še tretji tanker, ta naj bi prevažal sončnično olje. Tudi v tem primeru Rusija trdi, da ga je zadel dron, vendar je Ukrajina v tem primeru zanikala kakršno koli vpletenost.
Bayraktar je izpostavil, da so bili energetski objekti tekom konflikta večkrat tarča napadov obeh strani. Po njegovih navedbah si Turčija želi, da energetska infrastruktura ne bi bila del tega konflikta, in je zato pozval k ohranitvi nemotenega pretoka energije v Črnem morju, turških ožinah in prek cevovodov.
ZDA so sicer v zadnjih tednih pritisnile na zaveznike, vključno s Turčijo, naj zmanjšajo uvoz nafte in plina iz Rusije. Bayraktar je ob tem zatrdil, da je bila Ankara do Washingtona ves čas transparentna glede svojih potreb po dobavi ruskega plina.
Poudaril pa je tudi potrebo po diverzificiranem dobavnem portfelju, saj Turčija ne želi biti odvisna od le ene države. "Potrebujemo plin iz Rusije, potrebujemo tudi plin iz Irana, iz Azerbajdžana in še veliko drugih virov," je dejal.
Ankara in Moskva sta sicer sredi pogajanj o podaljšanju pogodbe o dobavi plina, ki poteče 31. decembra. Ruski energetski velikan Gazprom naj bi dobavo nadaljeval tudi prihodnje leto, Bayraktar pa je dejal, da se Turčija zdaj osredotoča na kratkoročne pogodbe.
Putin: Rusija bo celoten Donbas zavzela tako ali drugače
Energetika in trgovina bosta pomembni temi tudi današnjega obiska ruskega predsednika Vladimirja Putina v Indiji, zlasti v luči pogajanj Indije z ZDA glede carin in pritiska, ki ga zaradi kupovanja ruske nafte na New Delhi izvaja Washington. V ospredju bo tudi krepitev obrambnega sodelovanja med državama, zato Putina spremlja ruski obrambni minister Andrej Belousov.
V intervjuju za India Today je Putin zavrnil možnost, da bi se Rusija vrnila v skupino G7, iz katere je bila izključena po aneksiji Krima leta 2014. Ob tem je poudaril, da se delež držav G7 v svetovnem gospodarstvu že več let zmanjšuje.
Ameriški predsednik Donald Trump je junija dejal, da je bila izključitev Rusije iz tedanje skupine G8 napaka, že v času svojega prvega mandata pa je izrazil pripravljenost za njeno vrnitev.

Ruski predsednik je za India Today poudaril tudi, da bo Rusija zavzela celoten Donbas tako ali drugače "Ali bomo ta ozemlja osvobodili s silo orožja, ali pa bodo ukrajinske sile ta ozemlja zapustile," je v danes objavljenem pogovoru dejal Putin.
Ozemlja v Ukrajini pod ruskim nadzorom so poleg članstva Ukrajine v zvezi Nato eno ključnih odprtih vprašanj v aktualnih pogajanjih za končanje vojne pod okriljem ZDA.
Kijev se namreč svoji ozemeljski celovitosti ne namerava odpovedati, pri čemer ga podpirajo evropske zaveznice, medtem ko si Moskva prizadeva za priznanje zasedenega polotoka Krim in Donbasa, ki zajema regiji Doneck in Lugansk, kot ruskega.
Generalna skupščina ZN pozvala Rusijo k vrnitvi ukrajinskih otrok
Generalna skupščina ZN je v sredo sprejela resolucijo, ki Moskvo poziva, naj omogoči takojšnjo, varno in brezpogojno vrnitev ukrajinskih otrok, prisilno izseljenih v Rusijo. Nezavezujoč dokument, pri pripravi katerega je sodelovala tudi Slovenija, je podprlo 91 članic ZN, 12, med njimi Rusija, jih je bilo proti, 57 pa vzdržanih.
Rusija trenutno zaseda nekaj več kot 19 odstotkov Ukrajine. Poleg Krima, ki si ga je priključila leta 2014, nadzira celotno regijo Lugansk, več kot 80 odstotkov sosednjega Donecka, okoli 75 odstotkov regij Herson in Zaporožje ter dele regij Harkov, Sumi, Mikolajiv in Dnipropetrovsk, navaja agencija Reuters.
Ukrajina zavrača navedbe o napredovanju ruske vojske
Rusija je sicer pred dnevi sporočila, da je zavzela strateško pomembno mesto Pokrovsk v regiji Doneck, kar pa Ukrajina vztrajno zavrača. Ruske trditve o zavzetju Pokrovska je danes zavrnil vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Oleksandr Sirski. Na omrežju Facebook je zapisal, da ukrajinske enote še naprej nadzorujejo severni del tega strateškega mesta na vzhodu.
Po njegovih navedbah so ukrajinske sile rusko napredovanje zaustavile tudi v sosednjem mestu Mirnohrad. Dodal je, da je vojska na zadnjem sestanku razpravljala o organizaciji dodatnih oskrbovalnih poti, evakuaciji ranjenih in ukrepih proti sovražnikovi artileriji in dronom.
Prav tako je ukrajinska vojska zavrnila ruske trditve o osvojitvi mesta Vovčansk v sosednji regiji Harkov. "Vsi poskusi nasprotnika, da bi v Vovčansku izobesil svojo zastavo, se končajo enako, s smrtjo," je dejal namestnik poveljnika 16. korpusa vojske Ivan Kolontaj. Dodal je, da so vzhodni, južni in zahodni rob mesta še naprej pod ukrajinskim nadzorom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Generalštab v Kijevu je medtem danes zanikal uspehe ruskih vojakov tudi severno od mesta Huljajpole v Zaporožju. Po navedbah generalštaba so ukrajinski vojaki na tem območju "uničili" petčlansko izvidniško skupino ruskih vojakov, tako da je naselje pod nadzorom ukrajinskih sil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje